Kompleks finala

Nova sezona, drug nasprotnik, ista zgodba. Tako bi lahko povzeli sobotno dogajanje v Škofji Loki, kjer so bili številni gledalci priča izjemno razburljivi tekmi, na kateri pa so, na našo žalost, daljši konec potegnili Škofjeločani. Finalna serija, ki se je letos igrala na dve dobljeni tekmi, je ponudila praktično vse, kar si ljubitelji floorballa lahko želijo, zato nas veseli, da smo bili del te zgodbe, vendar na koncu vseeno ostaja grenak priokus. Čeprav so nas s polnih tribun bodrili številni navijači v modrih majicah, se jim nismo uspeli primerno zahvaliti z naslovom državnega prvaka.

Tekma se je začel povsem drugače kot prvi dve. Gostje so vršili močan pritisk na našo zadnjo vrsto, mi pa se nismo znali uspešno ubraniti. Sledile so številne priložnosti, iz katerih bi Škofjeločani lahko zadeli tudi večkrat kot le trikrat. Najprej je z razdalje natančno meril Triler in Insportu zagotovil zgodnje vodstvo. Čeprav je ta del tekme močno pripadel gostom, smo uspeli ob igri z igralcem več izenačiti, ko je Lavtar izkoristil nepazljivost gostujoče obrambe ter lepo zaposlil Bizjaka, ki je podajo pretvoril v zadetek. Vendar izenačenje ni zmedlo gostov, ki so kmalu spet povedli, ko je Žontar pomedel pajčevino z zgornjega levega kota vrat sicer odličnega Knifica. Da je bil šok za nas še večji, je prednost z drugim zadetkom povišal Triler, ko je s strelom ob vratnici zaključil lep protinapad.

V drugem delu smo počasi vzpostavili razmerje moči na igrišču ter začeli igrati svojo prepoznavno igro ter nizati priložnosti, vendar žogica ni hotela v mrežo. Na voljo smo imeli tudi kazenski strel, ki ga je sicer mojstrsko realiziral Ržek, vendar sta sodnika gol razveljavila. Mreže nismo uspeli zatresti niti ob igri z igralcem več, na drugi strani pa tudi gostje niso bili bolj uspešni.

V zadnji tretjini nam tako ni preostalo drugega kot popoln napad po izenačenje. Hitro smo dosegli zadetek za priključek, ko je Pustavrh iz voleja zabil pod prečko Kržišnika. Čeprav smo imeli le eno izključitev, pa je ta bila dovolj, da so gostje dosegli odločilen zadetek. Po strelu Burnika je Knific žogico ubranil, vendar se je ta v loku odbila v gol. Po minuti odmora smo premešali petorke in krenili po tretji gol. Tega ni bilo vse do zadnje minute, ko smo s šestimi igralci v polju uspeli tretjič zadeti. Po številnih odbojih žogice je bil pred golom najbolj spreten Pustavrh. Kot se je kasneje izkazalo, je to bil zadnji zadetek na tekmi, čeprav smo 3 sekunde pred koncem tekme imeli prosti strel ob igri 6 na 3, vendar so gostje strel Vrtačnika blokirali ter se razveselili zadnjega piska sirene in s tem naslova državnih prvakov.

Insportu lahko za naslov prvaka le čestitamo, mi pa smo tretje leto zapored ostali na zadnji stopnici. Tokrat smo naslovu bili bližje kot prejšnji dve leti, vendar kljub temu s tem ne moremo biti zadovoljni, saj so letos bili apetiti še posebej veliki, vendar smo ponovno podlegli pritisku, konec koncev pa nam je zmanjkalo tudi malce športne sreče. Še enkrat bi se radi zahvalili vsem navijačem, ki dodajo tekmam poseben čar, prav tako pa tudi sponzorjem, brez katerih teh tekem najbrž niti ne bi bilo!