Floorball sekcija je bila ustanovljena leta 2005 in je najmlajša sekcija Športnega društva Poljane. Z ustanovitvijo te sekcije smo sledili splošnim trendom v bližnji okolici, kjer je ta igra v zadnjih letih zelo popularna. Naši člani tako med drugim na višjih nivojih igrajo za ekipe z daljšo tradicijo, raznih turnirjev in ligaških tekmovanj pa se udeležujejo tudi z našo lastno ekipo, ki se imenuje Polanska banda.
Začetki hokeja v Poljanah segajo desetletje nazaj, ko je sedanje jedro ekipe igralo hokej še na rolerjih. Takrat je bil ta izjemno popularen saj je bil to čas legendarnih “ročesk”, ko si skorajda nobeden “mulc” ni smel privoščiti, da jih nebi imel. Tako smo se z rolerji in lesenimi palicami vseh vrst preganjali po igrišču. Seveda pa kot vse stvari tudi palice in koleščki niso trajali večno in ker ni bilo denarja, da bi si kupili novo opremo je hokej počasi zamrl.
Čez nekaj let pa je Urošu Titanu in Davidu Oblaku v roke naključno prišel papir, ki je bil razpis za občinsko ligo v floorballu na Hotavljah. Že po nekaj minutah je padla trdna odločenost, da se poskusi skupaj zbrati staro ekipo in ponovno začne igrati hokej. “Požar” se je hitro razširil po Poljanah in kmalu se je skupaj zbrala tako stara garda, kot novi igralci, ki ga do tedaj še niso igrali. Tako so se rolerji zamenjali za superge, lesene palice za plastične in beseda hokej za floorball. Ker smo se skupaj zbrali igralci z vseh vetrov je že zelo zgodaj med nami začela krožiti beseda banditi. Časa do prve tekme pa ni bilo veliko in smo morali pohiteti, da smo si priskrbeli palice. Dobili smo jih le nekaj minut pred tekmo, tako da jih pred tekmo nismo niti preizkusiti. Izid tekme je bil seveda temu primeren 11:0 proti Dobravskim risom. Smo pa na vsaki tekmi hitro napredovali in manjšali zaostanek v golih do nasprotnika in do konca lige dosegli celo dve zmagi.
Po končanem prvenstvu pa je floorball spet hitro zamrl saj nismo imeli band – ograj, da bi lahko igrali. Ponovno smo se zbrali šele naslednje leto ob ponovnem začetku občinske lige. Takrat pa smo si do konca tekmovanja s pomočjo nogometašev, ki so za nas žrtvovali del svojega denarja kupili bande in od takrat naprej se floorball v Poljanah naglo razvija. Ustanovili smo sekcijo znotraj Športnega društva Poljane in se poimenovali Polanska banda. Naslednje leto pa s prestola že vrgli Dobravce.
V naslednjih letih smo kakovostno napredovali in s sijajnim moštvom osvojili skoraj vse rekreativne lige in turnirje v malem floorballu, ki se organizirajo v Sloveniji. Skozi ta leta pa se nam je pridružilo vse več in več igralcev, zato smo bili primorani ustanoviti še eno podobno ekipo. To ekipo smo poimenovali Šalabajzerji. Med tem, ko prvotna ekipa Polanske bande več ne igra po turnirjih v Sloveniji, pa so Šalabajzerji še vedno zelo aktivni in vedno znova krojijo sam vrh.
Seveda pa je bilo potrebno poskrbeti tudi za podmladek, zato smo se v letu 2005 odločili, da bomo pričeli z organizirano vadbo za osnovnošolce. Otroke smo začeli trenirati še v okviru alpske sekcije ŠD Poljane, saj ti poleti niso imeli treningov. David Oblak in Uroš Titan sta tako na nek način skrbela za njihovo kondicijsko pripravljenost. Bilo je približno 40 otrok, prva njihova tekma pa se je odvila na prvem ŠvicBolu proti Polycom Brlogu. Na razočaranje alpske sekcije se je veliko teh otrok kasneje namesto smučanja odločilo za floorball. Zanimanje je bilo zelo veliko in kmalu smo pričeli tudi s sodelovanjem na uradnih tekmovanjih za mladinske selekcije pod okriljem FZS (Floorball zveza Slovenije). Rezultati so bili glede na čas treniranja izjemni, ekipa do 15 let starosti je zasedla kmalu 4. mesto, ekipa do 10 let pa 2. mesto!
Od tu naprej je šlo samo še strmo navzgor. Mladinske selekcije so bile naša prioriteta, kar se je kasneje izkazalo za odlično razmišljanje, saj ti igralci zdaj tvorijo jedro glavne članske ekipe o kateri bo več napisano kasneje. Vsako leto so se naše ekipe uvrščale na sam vrh, kar nekajkrat pa smo tudi slavili naslov državnih prvakov v različnih kategorijah. Uspehi so mladini pomenili dodaten zagon, nam pa veselje za treniranje otrok in pridobivanje novih, mladih sil. Pomemben mejnik je bil tudi, ko je bil David Oblak izbran v reprezentanco in zastopal Slovenijo na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo.
Ker smo z leti nekoliko izgubili voljo do igranja le na turnirjih, smo se odločili za velik korak naprej. Dejstvo je, da smo se za ta korak odločili nekoliko prepozno, toda bolje pozno kot nikoli! Po nekaj sestankih smo se dokončno dogovorili, da člansko ekipo prijavimo v 1. Slovensko floorball ligo, ki je drugorazredno tekmovanje pod okriljem FZS. Naš cilj pa ni bil nič kaj skromen, saj smo se že v prvi sezoni želeli končne zmage in posledično uvrstitve v Elitno ligo. Pred tem večina igralcev ni imela izkušenj z igranjem na velikem igrišču, kot ekipa smo nekajkrat nastopili na Slo Open (največji turnir v Sloveniji) in enkrat na Czech Open (največji turnir na svetu), vendar pa brez kakšnih uspehov. V začetku sezone vse še ni šlo po načrtu, igra pa se je kljub temu vidno boljšala. Proti koncu sezone smo začutili, da se lahko borimo za zmago in res, uvrstili smo se v finale. V finalni tekmi smo proti Kamniku veljali za izrazite favorite, vendar pa je bila tekma izredno napeta do samega zaključka. Najslajše zmage v naši zgodovini pa smo se veselili mi in odločeni smo bili, da naslednje leto v Elitni ligi pokažemo, da naši uspehi niso bili le naključje.
V naslednjem poletju pa je v klubu nastala prava revolucija. Prišle so zamisli, da bi združili najboljše igralce na dolini in tako sestavili ekipo, ki bi se lahko brez težav borila za najvišja mesta tudi v Elitni ligi. Naloga pa ni bila enostavna. Pet “naših” igralcev je imel Insport iz Škofje Loke, poleg tega pa je bila na dolini še ekipa Polycom Brlog, kjer so bili v večini mladi nadarjeni fantje. Na roko nam je šlo dejstvo, da Insport v prejšnji sezoni ni kazal dobrih predstav, odnosi vodstva kluba do bodočih igralcev Polanske bande pa so bili zelo, zelo slabi. Tako nam je uspelo brez večjih težav nazaj v Poljane privabiti peterico: Tadej Drlink, Luka Lavtar, Miha Pustavrh, Luka Šturm in Jan Bašelj. Lavtar in Pustavrh sta bila že takrat člana reprezentance. Do dogovora z Brlogom pa je prišlo še lažje. Mi smo njim zaupali naše najmlajše upe, ki so se tako lahko razvijali v 1. SFL, oni pa so k nam poslali svoje najboljše igralce: Gregor Balažic, Urban Kovač, Tadej Kožuh, Jure Pokorn in Peter Knific. Za vodenje ekipe pa smo prosili Nejca Dvojmoča, ki še vedno vztraja na mestu trenerja.
V prvi sezoni smo se še precej lovili, do sredine sezone smo komaj lovili končnico, potem pa se je odprlo. Uvrstili smo se v končnico, toda v polfinalu izgubili proti Insportu z rezultatov 2:1 v zmagah. V podrobnosti odločilne tekme se ne bomo spuščali, dejstvo pa je, da smo pokazali kako veliko je naše srce. V tekmi za tretje mesto smo predvsem zaradi podcenjevanja izgubili z FBK Olimpijo iz Ljubljane in osvojili končno 4. mesto. Bili smo razočarani, dejstvo pa je, da je bila sezona v celoti uspešna in je predstavljala temelje za odlične prihajajoče predstave.
Po tej sezoni je v klubu ponovno prišlo do nekaj sprememb. Zamenjali smo logotip, imenu dodali predznak “FBK”, dočakali smo nov komplet dresov, imamo nove jopice, brisačke… Klubu pa se je pridružil še en bivši član Insporta, Nik Oman.
Naslednji dve sezoni sta pomenili velik preskok naše igre, napredovali smo precej hitro in si hitro izborili spoštovanje nasprotnikov. V obeh sezonah smo se brez težav prebili v polfinale, enkrat smo izločili FBK Olimpijo, enkrat pa škofjeloški Insport. Žal pa je v finalu, obakrat proti Borovnici, zmanjkala pika na i. Omeniti velja, da smo imeli na vseh tekmah končnice odlično podporo s tribun, kar se tiče finalov pa sploh ni potrebno izgubljati besed. Navijači so na tekme končnice prihajali z organiziranim avtobusnim prevozom.
Tako, prebili smo se do aktualne sezone. Čeprav situacija v slovenskem floorballu ni najbolj rožnata, pa se Polanci še naprej trudimo z mladimi, nagrada za to pa je bil ogromen porast števila otrok pri vpisu v floorball. Tudi letos smo kot pripravljalni turnir izbrali Czech Open, kjer sta se nam pridružila tudi Anže Burnik in Nik Oman. Cilji so bili visoki, žal pa nam je sreča popolnoma obrnila hrbet in odmevnega rezultata tako nismo dosegli. V članski ekipi je prišlo do nekaj sprememb, zapustil nas je Luka Šturm in trener Nejc Šega. Iz praških Black Angelsov pa se je na dolino vrnil Sašo Bizjak. Seveda tudi letos ciljamo na vrh lige, čemur smo bili v zadnjih dveh sezonah že zelo blizu.